Zakaj okna kli?

Zakaj les?

V podjetju OKNA KLI LOGATEC za izdelavo oken največ uporabljamo smrekov, macesnov in hrastov les, seveda pa ugodimo tudi željam bolj zahtevnih strak.

 

Ali pri vas izdelujete okenske okvirje spojene z mozniki ali na klasično zarezno-čepno vez?

Zarezno-čepna vez je izredno močna vogalna vez, ki daje izdelku statično stabilnost. Prednost te vezi je namreč velika površina lepljenja, ta je večja od lepilne površine na mozniku. Zato smatramo, da je zarezno-čepna vez prednost naših oken v primerjavi z okni, ki so spojena z mozniki.

 

Kakšne karakteristike mora imeti pasivno okno?

Pasivno okno je določeno u zahtevo, da ima faktor toplotne prehodnosti Uw ≤ 0,8 W/m2K . Zasteklitev mora biti v tem primeru Ug ≤ 0,7 W/m2K.

 

Za katera okna se kupci najpogosteje odločajo?

V OKNA KLI že nekaj let najpogosteje vgrajujemo okna profila 78 mm s troslojno zasteklitvijo. Tudi zato smo korak pred konkurenco, saj smo bili med prvimi, ki so uvedli ta profil in z usmerjenimi aktivnostmi tudi spodbujali kupce k odločitvi za energijsko varčnejša okna. Okenski profil je standardno opremljen z dvema tesniloma in dvema odkapnikoma, ki ščitita okenski okvir in krilo pred neugodnimi vremenskimi pojavi (dež, sonce). Ostale lastnosti naših profilov si lahko ogledate na spletni strani.

 

Kakšna stekla svetujete?

Danes se kot standard za stekla še vedno smatrajo dvoslojna stekla z Ug = 1,1 W/m2K, vendar vam bo vsak dober proizvajalec predlagal, da se odločite za troslojna stekla. Najpogosteje se uporabljajo troslojna stekla z low-e nanosi ter polnjena s plinom argonom, Ug vrednosti pa do 0,7 W/m2K. Seveda obstajajo tudi stekla s še boljšimi lastnostmi., polnjena s kriptonom, vendar je cena tudi sorazmerno višja. Za okna, namenjena vgradnji v pasivne hiše, je pomembno vedeti, da so zahteve podane posredno in sicer z zahtevo, da je Uw < 0,8 W/m2K. Iz tega sledi, da je glede na lastnosti profila, potrebno v okna vgrajevati stekla z Ug < 0,8 W/m2K. Pri izbiri stekla je pomemben dejavnik tudi izbira medstekelnega distančnika.

 

Kaj je toplotna prehodnost okna in kateri dejavniki jo določajo?

Toplotno prehodnost okna Uw izražamo v W/m2K. Uw nam pove, koliko W toplote prepusti izdelek na m2 površine pri temperaturni razliki 1 K (oz. 1°C). Nižji kot je faktor toplotne prehodnosti, boljša je toplotna izolativnost okna.

 

Toplotno prehodnost okna (Uw) določajo trije glavni parametri:

• Uf – toplotna prehodnost okenskih okvirov (okvirja in krila skupaj); nanj vpliva izbira lesa (mehke drevesne vrste so boljše kot trdi lesovi), debelina profila (širši profil je boljši)

• Ug – toplotna prehodnost stekla; podatke dobimo od proizvajalca stekla, na faktor vpliva št.stekel (troslojno je boljše kot dvoslojno), vrsta plina v medstekelnem prostorU (kripton boljši kot argon), število Low-e nanosov (dva nanosa dajeta boljši faktor)

• Yg – linearni koeficient toplotnega prehoda med krilom in steklom; nanj vpliva vrsta distančnika in kakovost stika med okvirjem in steklom

 

Kako pomembna je izbira vrste medstekelega distančnika?

Standardni zasteklitveni distančniki so bili dolga leta aluminijasti. Vendar se v zadnjih letih za izboljšanje karakteristik stekla in preprečevanje rosenja vgrajujejo t.i. termo distančniki (medstekelni distančniki s toplim robom). Takšni distančniki zmanjšujejo linijski prehod toplote. S tem se zmanjšujejo toplotne izgube in možnost nastanka kondenza na robovih izolacijskih stekel (rosenje stekel).

 

Kaj pomeni oznaka »Rw«?

Rw je mednarodna oznaka za zvočno izolativnost, meri se v decibelih (dB). Višja kot je vrednost, boljša je zvočna izolativnost. Standardna zvočna izolativnost dvoslojnega stekla znaša 32 dB. Z različno sestavo stekel pa lahko dosežemo zvočno izolativnost tudi do 42 dB ali celo več.

 

Zakaj se mi okna rosijo in kako lahko rosenje preprečim?

Pojav rosenja na notranji strani stekel se običajno največkrat pojavlja v prostorih z visoko vlago (kuhinja, kopalnica, pralnica). Vzrok rosenja stekel je v fizikalni zakonitosti, da lahko topel zrak sprejme več vlage kot hladen. Ob ohlajanju zraka (ko nastopi razlika med notranjo in zunanjo temperaturo okna) postane zrak nasičen z vlago in voda se izloča v obliki rosenja. 

Rosenje se pojavi najprej na robovih oken. Vzrok za to je nižja temperatura stekla na robovih, v primerjavi s temperaturo stekla na sredini površine. Delno se lahko temu izognemo z uporabo dobro izolativnih stekel, z nizkim Ug faktorjem ter z ustreznim prezračevanjem prostorov. Ob izjemnem mrazu, veliki vlagi ter slabo ogrevanem prostoru se lahko tudi dobro izolativna okna orosijo. 

Tudi zunanja površina oken se lahko orosi, ker energijsko varčna zasteklitev preprečuje prehajanje toplote navzven. Temperatura na zunanji strani tako doseže temperaturo rosišča in okna se orosijo. 

Pojav rosenja stekel bomo preprečili ali zmanjšali le s pravilnim zračenjem. Na ta način tudi ohranjamo prijetno in zdravo okolje. Pri prezračevanju prostorov je važno, da ustvarimo prepih skozi prostore s križnim odpiranjem troslojnih oken. Zračimo vsaj 10 minut, najbolje zjutraj. Zračenje z odprtimi okni »na kip« ne zagotavlja dovolj prezračevanja. Predvsem v prostorih kot so kuhinja, kopalnica je potrebno zračiti vedno, ko se poviša vlaga v prostoru (kuhanje, kopanje).